IZRAVNAVA MEJE
Zakon dopušča možnost, da se v primeru manjših odstopanj od katastrske meje, ki je dokončna, le ta lahko spremeni. Seveda le pod določenimi pogoji:
- meja mora urejena;
- lastnika morata biti o izravnavi sporazumna (njun sporazum je lahko v obliki civilno pravne listine, lahko pa ga podata tudi ustno na zapisnik, ki ga v toku postopka izdela geodetsko podjetje);
- površina parcel se z izravnavo ne sme bistveno spremeniti - površina parcele z manjšo površino se spremeniti za največ 5 % oz. ne več kot 500 kvadratnih metrov.
Izravnava že izravnane meje je dopustna. Prav tako se izravnava meje ne šteje kot pravni promet z zemljišči in bi vsaj teoretično lahko dva lastnika sosednjih parcel z večkratnim ponavljanjem izravnave meje izvedla dejanski promet skoraj cele parcele. Vprašanje je seveda ali bi se pri tem kljub vsemu izšel tudi ekonomski izračun stroškov.
Pri izravnavi meje praviloma sodelujeta lastnika sosednjih parcel, ki se izravnavata. Če izravnava poteka tako, da bo nov mejnik postavljen tudi na meji zemljišča, ki je v lasti tretje osebe, je potrebno povabiti – obvestiti o izvajanju postopka tudi to stranko.
Izravnava meje je lahko zelo uporaben postopek v primerih, kjer se stranke ne strinjajo s potekom meje po podatkih zemljiškega katastra, ki ni enaka pokazani meji. V teh primerih se da »sporno« mejo urediti v postopku izravnave meje, če so odstopa v okviru dovoljenih pogojev izravnave. V elaboratu izravnave meje pa so tudi prikazane površine posameznih delov parcel, ki se izravnavajo.
Načela upravnega postopka izravnave meje so enaka kot v upravnem postopku ureditve meje.
Veljavna zakonodaja:
Zakon o evidentiranju nepremičnin
Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru
