Ureditev meje je najpomembnejša storitev v geodetskem podjetju, ki se ukvarja z zemljiškim katastrom. Sama ureditve meje lahko nastopi tudi kot predhodni postopek drugih geodetskih postopkov, kot je parcelacija, izravnava meje, ipd. V postopku ureditve meje se izdela elaborat geodetske izmere, ki predstavlja tehnični del postopka. Ta elaborat izdela geodetsko podjetje, ki ga nato preda stranki(naročniku), ta pa ga odda na območni geodetski upravi. Elaborat lahko po pooblastilu stranke(naročnika) na geodetski upravi odda tudi geodetsko podjetje, ki je izdelalo elaborat. Geodetska uprava elaborat pregleda in izda odločbo (upravni del postopka).
Tehnični del postopka
Za izdelavo elaborata ureditve meje mora geodetsko podjetje pridobiti vse razpoložljive podatke iz zadnjih vpisanih podatkov o zemljiščih in zbirke listin ( to so podatki iz arhiva – podatki o predhodnih meritvah na praviloma širšem območju, kjer se ureja meja). Za posamezno mejo oz. za meritve povezane s to mejo, lahko obstaja v arhivu dovolj ustreznih podatkov, lahko pa tudi ni nobenega podatka in so na razpolago le obstoječi zemljiško-katastrski načrti v izvornem merilu. Pri tem je potrebno še posebej opozoriti, da podatki digitalnega katastrskega načrta zaradi načina izdelave niso in ne morejo biti tisti podatki, ki bi geodetskem podjetju služili za določitev katastrske meje.
Geodetsko podjetje določi mejo po podatkih zemljiškega katastra na podlagi :
- Zadnjih vpisanih podatkov v zemljiškem katastru (če so koordinate zemljiško-katastrskih točk določene z natančnostjo, ki jo predpisuje Pravilnik o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru.)
- Podatkov iz elaboratov predhodnih meritev in podatkov, evidentiranih z zemljiško-katastrskih načrtih pred uveljavitvijo digitalnih katastrskih načrtov (če koordinate ZK točk niso določene z natančnostjo, ki jo predpisuje pravilnik, geodet določi katastrsko mejo na podlagi podatkov iz elaboratov predhodnih meritev in podatkov, evidentiranih v zemljiško katastrskih načrtih pred uveljavitvijo digitalnih katastrskih načrtov ).
- Dejanskega uživanja ter grajenih in naravnih objektov (geodet upošteva mejo dejanskega uživanja ter grajenih in naravnih objektov, če tako določena meja v okviru natančnosti zemljiškega katastra ne odstopa od katastrske meje).
Poleg pridobljenih podatkov iz baze zemljiškega katastra, je izredno pomemben sklop podatkov, ki se nanašajo na lastništvo. Geodetsko podjetje mora namreč pred izvedbo mejne obravnave obvezno pridobiti za vse parcele, ki so zastopane v postopku ureditve mej, podatke o zemljiškoknjižnih lastnikih. Ne glede na to, da se po ZEN kot podatki o lastniku razumejo podatki iz zemljiške knjige, mora geodetsko podjetje pri vabljenju strank upoštevati tudi druga dejstva. To pa so predvsem podatki o lastnikih, ko so to postali na osnovi zakonske podlage ali sodbe sodišča., pa še niso vpisani v zemljiško knjigo. Prav tako je potrebno upoštevati tudi tiste stranke, ki so na podlagi pravnega posla (npr. kupoprodajne pogodbe) pridobili pravico, da se kot lastniki nepremičnine lahko vpišejo v zemljiško knjigo in so tudi že vložile zahtevek za vpis. Te osebe zakon pojmuje kot pridobitelje in so dejansko nov pojem v postopku urejanja nepremičnin.
Geodetsko podjetje, pri katerem je naročen elaborat ureditve meje, mora na mejno obravnavo povabiti lastnike sosednjih parcel in lastnike parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja. Namesto geodetskega podjetja lahko lastnike povabi oseba, ki je naročila izdelavo elaborata ureditve meje. Lastniki morajo biti povabljeni k mejni obravnavi vsaj osem dni pred njeno izvedbo, razen če se odpovejo temu roku. Če lastnik pride na mejno obravnavo, čeprav ni bil vabljen vsaj osem dni pred njeno izvedbo, se šteje, da se je roku odpovedal. Vabila za mejno obravnavo ni potrebno vročati po pravilih splošnega upravnega postopka. Lastnik ki se kljub pravočasno poslanemu vabilu ne odzove na mejno obravnavo se po odločbi 5. odstavka 30. člena ZEN mejna obravnava opravi brez njegove prisotnosti. Lastnik parcele, ki se mejne obravnave iz določenih razlogov ne more udeležiti lahko pošlje pooblaščenca, ki mora na mejni obravnavi pisno izkazati in predati pooblastilo lastnika parcele geodetu ki vodi postopek. Na pooblastilu mora biti jasno navedeno koga lastnik pooblašča na koncu pa je potreben tudi podpis lastnika.
V mejnem postopku se določuje meja po podatkih zemljiškega katastra, ki jo praviloma določi geodet, ki vodi mejno obravnavo, lahko pa jo pokažejo tudi lastniki sami. V tem primeru je to t.i. pokazana meja, ki pa seveda ne sme odstopati od meje po podatkih zemljiškega katastra, oziroma mora biti z njo skladna v okviru natančnosti in zanesljivosti razpoložljivih katastrskih podatkov. Meja po podatkih zemljiškega katastra oz. pokazana meja (ki ne odstopa od meje po podatkih zemljiškega katastra) se na terenu zamejniči. V primeru večjega odstopanja pokazane meje od meje po podatkih zemljiškega katastra in nesoglasja mejašev se v naravi z mejniki označi potek meje po podatkih zemljiškega katastra, v elaboratu pa se prikaže tudi pokazana meje. Strankam se razloži posledice, ki jih rešujejo v upravnem delu postopka ureditve meje (razlaga v nadaljevanju).
O poteku celotnega postopka se sestavi zapisnik in izdela ustrezna skica. Najpomembneje je, da se v zapisniku opiše vse, kar se je v postopku izvedlo in je pomembno za izvedbo upravnega postopka. Nekatere bistvene stvari ki morajo biti navedene v zapisniku in skici :
- kraj in čas izvedbe
- kdo je bil vabljen/prisoten
- kaj je bilo narejeno ( meje ali deli mej katerih parcel oz. katere meje so bile urejene in kako je bilo narejeno)
Pri sestavi zapisnika je sicer smiselno uporabiti načela ZUP-a, čeprav to ni zapisnik upravnega postopka. Poudarek pri zapisniku je jasen in nedvoumen zapis dogajanja na terenu-tako po vsebini, kot tudi po času dogajanja.
Upravni del postopka:
Z izdelavo elaborata je delo geodetskega podjetja zaključeno ( ob predpostavki, da je izdelan elaborat tehnično in tudi sicer brezhiben). V kolikor stranka (naročnik) želi, da ugotovitve in rezultati iz elaborata dobijo tudi pravno podlago in dokončno veljavo, mora stranka vložiti na Geodetski upravi ustrezen zahtevek in priložiti potrebne priloge in elaborat geodetske storitve
Potrebno je poudariti da lahko stranka(naročnik) pooblasti geodetsko podjetje, ki je izvedlo mejno obravnavo in izdelalo elaborat, da v njegovem imenu vloži zahtevo na Geodetski upravi. To pa je tudi edino pooblastilo, ki ga geodetsko podjetje ali zaposleni pri tem podjetju, lahko prejme od stranke v zvezi z izvedbo zahteve.
Z vložitvijo zahteve(vloge), prilog in elaborata se na geodetski upravi prične upravni postopek, ki se mora odvijati po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku in v okviru določil materialnih predpisov( ZEN, pravilnik o mejah, ZgeoD,…)
Prva naloga Geodetske uprave je preizkus zahteve, ki je vsebinsko razdeljen na dva dela:
- formalni pregled vloge, prilog in elaborata
- vsebinski pregled elaborata
Formalni pregled vloge je potrebno opraviti v roku treh dni po prejemu zahtevka. Ta pregled vsebuje več sklopov:
1.) ali je vlogo vložila upravičena oseba, ali je zahtevek vložen pravočasno in ali so izpolnjeni drugi pogoji (če se npr. obravnavana meja ne ureja že v sodnem postopku).
2.) ali ima zahteva predpisane priloge
3.) ali je elaborat izdelalo geodetsko podjetje z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev, ali je elaborat potrdil odgovorni geodet vpisan v imenik geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije in ali je postopek vodil geodet z geodetsko izkaznico.
V primeru da so v omenjenih sklopih pomanjkljivosti, Geodetska uprava pozove stranko oz pooblaščenca da v določenem roku zahtevo dopolni drugače s sklepom ali odločbo zahtevo zavrne.
Vsebinski pregled elaborata se ne dotika tehničnih sklopov elaborata (npr. način izračuna koordinat, izračun površin,…).Poudarek je na tistih delih elaborata, na osnovi katerih bo geodetska uprava izdala odločbo o ureditvi meje (zapisnik, skica, status ZK točk). Tu lahko nastopita dva sklopa pomanjkljivosti:
1.) ali elaborat vsebuje vse predpisane sestavine (GU najprej pozove stranko da v določenem roku elaborat dopolni, sicer se zahteva s sklepom zavrže).
2.) ali iz elaborata ureditve meje izhaja, da se kateri od lastnikov v postopku zastopanih parcel ni udeležil mejne obravnave in da ga geodetsko podjetje ni povabilo nanjo oziroma, da kateremu od lastnikov ni bilo omogočeno sodelovanje na mejni obravnavi. V tem primeru geodetska uprava zahtevo z odločbo zavrne.
GU pošlje lastnikom parcel, ki se kljub pravilnemu vabljenju niso udeležili mejne obravnave, v podpis izjave o strinjanju s potekom predlagane meje. Če se lastnik v 15 dneh ne izjavi, se šteje, da se z izjavo strinja.
Če so v elaboratu poleg predlagane meje prikazane ena ali več pokazanih mej ali pa se lastnik, ki ni bil prisoten na mejni obravnavi izjavi, da se ne strinja za predlagano mejo, GU opravi ustno obravnavo.
V primeru nestrinjanja lastnikov z mejo po podatkih zemljiškega katastra se izvede ustna obravnava. Ustna obravnava se praviloma izvede v prostorih Geodetske uprave, v redkih primerih pa tudi na terenu. Do uvedbe ustne obravnave nas pripelje več možnosti :
- lastnik (oz. vsaj eden) se že na terenu v času mejne obravnave ne strinjajo s potekom označene meje (to je razvidno iz zapisnika)
- lastnik ni bil na mejni obravnavi in ni podal izjave o strinjanju – šteje se da se ne strinja z mejo
- lastnik se je na mejni obravnavi strinjal z mejo, vendar se je kasneje premislil in se z izjavo izjasnil da se z mejo ne strinja
- če nesporno pokazana meja odstopa od katastrske
Praviloma se na ustno obravnavo povabi le lastnik, katerih meja je sporna. Običajno to pomeni, da je potrebno vabiti tudi lastnike parcel, katerih se sporna meja dotika.
Osnovni namen ustne obravnave je v tem, da uradna oseba, ki vodi postopek skuša doseči soglasje med sprtimi lastniki. Pri tem se v strokovnem smislu mora opirati na ugotovitve geodetskega podjetja, ki je vodilo mejno obravnavo in izdelalo elaborat, zato je seveda pomembno, kako kvalitetno je izdelan elaborat. Kljub dobremu namenu in vsesplošne koristi ter strokovni argumentiranosti pogosto iz različnih vzrokov ni možno doseči soglasja. V teh primerih se stranke- lastnike, ki se ne strinjajo z potekom zamejničene meje, napoti na sodišče, da v predpisanemu roku (30 dni) sproži sodni postopek, sicer se bo meja uredila tako kot je bilo določeno v mejni obravnavi. S takim pozivom se strank, ki se ne strinjajo z mejo, postavi v položaj aktivne stranke, saj ni dovolj samo, da se ne strinjajo, ampak morajo tudi sprožiti sodni postopek, če želijo mejo urediti drugače.
Če so izpolnjeni vsi pogoji (dosežena soglasja lastnikov in meja ne odstopa od meje po podatkih zemljiškega katastra), Geodetska uprava pripravi in izda odločbo s katero uredi mejo. V tej odločbi mora v izreku navesti katere meje so se urejale in kakšen je potek urejene meje. Potek urejene meje se opredeli z ZK točkami. V obrazložitvi odločbe pa mora skladno s določili ZUP-a podrobneje opisati celoten potek upravnega postopka in navesti vsa dejstva, ki so vplivala na izrek odločbe. Ko postane odločba o ureditvi meje dokončna, se na osnovi podatkov iz odločbe, meja vpiše v evidenco zemljiškega katastra kot urejena meja. Kot urejena meja se vpiše tudi tista meja, ki je določena s pravnomočno sodno odločbo.
Veljavna zakonodaja:
Zakon o evidentiranju nepremičnin
Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru
dobro je vedeti:
