Parcelacija je najbolj pogost postopek v zemljiškem katastru. Parcelacija pogosto nastopa v povezavi s postopkom ureditve meje.
Parcelacija je širok pojem in vsebuje več možnih variant.
Najprej je to lahko združitev parcel, ki pomeni oblikovanje ene ali več parcel iz dveh ali več parcel. Seveda morajo parcele, ki so predmet združevanja , izpolnjevati določene pogoje – enako pravno stanje glede lastninskih in drugih pravic (dveh parcel različnih lastnikov ne moremo združiti, prav tako hitro nastopi dilema, če imata parceli istega lastnika različni bremeni – npr. služnosti).
Drugi tip parcelacije je delitev, kar pomeni oblikovanje dveh ali več parcel iz ene ali več parcel. Tudi v tem primeru veljajo enaki pogoji – enako pravno stanje glede lastninskih in drugih stvarnih pravic.
ZEN sicer kot novost uvaja pravno podlago za parcelacijo, kar je bilo mišljeno tako, da se parcelacije praviloma ne more izvesti kadarkoli in kakorkoli se komu zahoče. Zakon podrobneje določa, kateri so akti, ki so podlaga za parcelacijo. Nekateri teh aktov so bili že ob nastanku ZEN nedvoumno definirani (npr. pravnomočni sklep o dedovanju ali druga pravnomočna sodna odločba, dokončna odločba o dovolitvi pripravljalnih del pred razlastitvijo,…). Ti akti so danes v praksi tisti, ki služijo geodetskemu podjetju in geodetski upravi kot osnova oz. podlaga za izvedbo parcelacije. Medtem ko so praktično vse druge vrste aktov, ki naj bi jih podrobneje definirala ostala prostorska zakonodaja (kasnejši ZUreP in ZGO) za izvedbo parcelacije neuporabni. Namesto tega se za potrebe parcelacije uporablja posebno pojasnilo glede parcelacije zemljišč, ki izhaja iz določil ZureP in ZGO.
Pojasnilo:
Parcelacija se izvede tako kot želi stranka (naročnik), razen:
- če so na območju, na katerem naj bi se izvedla parcelacija, sprejeti začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora na podlagi uredbe Vlade RS in odloka občinskega sveta, s katerim je parcelacija prepovedana;
- če je na območju, na katerem naj bi se izvedla parcelacija, uvedena komasacija na podlagi ZUreP-1ali Zakona o kmetijskih zemljiščih (UL RS, št. 59/96);
- če je namen parcelacije določitev gradbene parcele obstoječemu objektu (na podlagi pravnomočne odločbe je možno izvesti parcelacijo);
- če je namen parcelacije gradnja novega objekta (parcelacijo je potrebno izvesti pa podlagi veljavnih predpisov - prostorski izvedbeni plan, lokacijski načrt, prostorski ureditveni pogoji).
Če je končni namen parcelacije oblikovanje gradbenih parcel, je geodetsko podjetje dolžno seznaniti naročnika parcelacije s pogoji glede parcelacije. Zemljišče, ki je bilo pred parcelacijo evidentirano kot kmetijsko, bo tudi po parcelaciji še vedno ostalo kmetijsko zemljišče in da samo zato, če bo razparcelirano še ne bo možno graditi oz. pridobiti gradbenega dovoljenja.
Zemljiške parcele, ki so gozd in so manjše od 5 hektarjev, se lahko deli samo v primeru, če:
- ni v prostorskih aktih na taki zemljiški parceli ali njenem delu določena namenska raba gozd,
- je to potrebno zaradi gradnje javne infrastrukture,
- so v solastnini z Republiko Slovenijo ali lokalno skupnostjo.
Veljavna zakonodaja:
Zakon o evidentiranju nepremičnin
Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru
dobro je vedeti:
Zakon o prostorskem načrtovanju
